Spoštovana,
ko se v telesu pojavijo protitelesa proti kakšni od krvnih podskupin, ta ne izginejo, ampak ostanejo z nami vse življenje in nam praviloma niso nevarna. Nekatera od njih so lahko nevarna plodu, saj zelo dobro prehajajo posteljico (ker gre za majhne molekule) - a le v primeru, ko je očka dal plodu takšne značinosti krvničk (antigene), da jih mamin obrambni sistem spozna kot tujek - in jih zato želi uničiti. Zato se njihova koncentracija v nosečnosti (=titer) prične povečevati.
To, da so vam ugotovili protitelesa (enaka kot v prvi nosečnosti), torej ni nič nepričakovanega. In če je očka isti kot prvič, je tudi tveganje, da bi bila tokrat protitelesa čisto drugačna (in bistveno bolj agresivna) kot prvič, zelo majhno. Ni pa nemogoče, zato bodo (tako kot prvič) redno spremljali raven (titer) protiteles in ultrazvočno merili pretoke skozi velike žile pri plodu (da bi zgodaj odkrili morebitno slabokrvnost otroka).
Kaj lahko naredite vi? Pravzaprav zelo malo, le skrbite, da ne bi delali takšnih stvari, ki so povezane z večjim tveganjem za krvavitev oz. odstop posteljice (kakšna pretirana telesna aktivnost, stresi) - vsaka krvavitev pomeni, da prehajajo lahko plodove krvničke v vaš obtok in "provocirajo" vaš obrambni sistem, ki bo pospešeno tvoril obrambo - protitelesa.
Večinoma so nevarni titri, ki so nad 2000 - a tudi tu ni pravila. Protitelesa povzročijo razgradnjo rdečih krvničk pri plodu, ki lahko postane zelo slabokrven - drugih slabih stvari (zlasti prirojenih napak) pa ne morejo povzročiti.
Vaše težave s krvavitvijo po prvem porodu nimajo prav nič skupnega s protitelesi. Prav tako protitelesa niso razlog za krvavitev v tej nosečnosti - je pa krvavitev tista, ki jih lahko poveča. Kako hitro bo (oz. bi lahko) naraščal titer, pa je takole na daljavo nemogoče presoditi, to je bolj vprašanje za vašega ginekologa, ki vas spremlja v tej nosečnosti.
V kolikor bi plod zaradi anemije potreboval zdravljenje s transfuzijo (po vašem opisu je kaj takega bolj neverjetno), se kri za takšno transfuzijo testira dodatno in je tveganje za prenos kakšne okužbe zanemarljivo.
Upam, da sem odgovorila na vse, kar ste me vprašali….
Srečno,
ko se v telesu pojavijo protitelesa proti kakšni od krvnih podskupin, ta ne izginejo, ampak ostanejo z nami vse življenje in nam praviloma niso nevarna. Nekatera od njih so lahko nevarna plodu, saj zelo dobro prehajajo posteljico (ker gre za majhne molekule) - a le v primeru, ko je očka dal plodu takšne značinosti krvničk (antigene), da jih mamin obrambni sistem spozna kot tujek - in jih zato želi uničiti. Zato se njihova koncentracija v nosečnosti (=titer) prične povečevati.
To, da so vam ugotovili protitelesa (enaka kot v prvi nosečnosti), torej ni nič nepričakovanega. In če je očka isti kot prvič, je tudi tveganje, da bi bila tokrat protitelesa čisto drugačna (in bistveno bolj agresivna) kot prvič, zelo majhno. Ni pa nemogoče, zato bodo (tako kot prvič) redno spremljali raven (titer) protiteles in ultrazvočno merili pretoke skozi velike žile pri plodu (da bi zgodaj odkrili morebitno slabokrvnost otroka).
Kaj lahko naredite vi? Pravzaprav zelo malo, le skrbite, da ne bi delali takšnih stvari, ki so povezane z večjim tveganjem za krvavitev oz. odstop posteljice (kakšna pretirana telesna aktivnost, stresi) - vsaka krvavitev pomeni, da prehajajo lahko plodove krvničke v vaš obtok in "provocirajo" vaš obrambni sistem, ki bo pospešeno tvoril obrambo - protitelesa.
Večinoma so nevarni titri, ki so nad 2000 - a tudi tu ni pravila. Protitelesa povzročijo razgradnjo rdečih krvničk pri plodu, ki lahko postane zelo slabokrven - drugih slabih stvari (zlasti prirojenih napak) pa ne morejo povzročiti.
Vaše težave s krvavitvijo po prvem porodu nimajo prav nič skupnega s protitelesi. Prav tako protitelesa niso razlog za krvavitev v tej nosečnosti - je pa krvavitev tista, ki jih lahko poveča. Kako hitro bo (oz. bi lahko) naraščal titer, pa je takole na daljavo nemogoče presoditi, to je bolj vprašanje za vašega ginekologa, ki vas spremlja v tej nosečnosti.
V kolikor bi plod zaradi anemije potreboval zdravljenje s transfuzijo (po vašem opisu je kaj takega bolj neverjetno), se kri za takšno transfuzijo testira dodatno in je tveganje za prenos kakšne okužbe zanemarljivo.
Upam, da sem odgovorila na vse, kar ste me vprašali….
Srečno,