Pozdravljeni,
Moja nosečnost je potekala normalno, le bakterije so bile zmeraj prisotne v urinu in v šestem mesecu sem imela tudi beljakovine, vendar je takoj naslednji mesec uredilo. Ginekologinja mi je rekla, da moram le veliko vode pit. Nekje v osmem mesecu so nam na materinski šoli svetovali, naj se damo testirat za streptokok in ko sem o tem povprašala svojo ginekologinjo, mi je odvrnila, da je to tako redko in da nima smisla. Nekaj dni pred 38 tednom, ko sem imela spet pregled, sem imela pritisk 155/90, zato se je ginekologinja odločila, da me pošlje v bolnico na pregled. Ker mi je v bolnici je tlak precej nihal vse do 150 /90, so se odločili, da mi sprožijo popadke v 38 tednu. Prvo tableto sem dobila zjutraj ob 9 uri in nato še ob 18, ker sem bila odprta samo 1 cm. Ob 22 so mi rekli, naj grem spat, ker sem odprta le 2 cm in da to niso popadki. Kljub mojemu jamranju o bolečini, je sestra vztrajala, da to niso popadki, da naj ne diham, kot da so popadki in mi je celo dala protibolečinsko svečko. Tako sem vso noč ležala v postelji misleč, da te bolečine niso popadki in da imam krče. Ob 4 zjutraj pa mi je odtekla voda in po ponovnem pregledu sem bila že odprta 8 cm. Sam porod je trajal 4 ure, rodila sem punčko z oceno 9,9.
Na hčeri prvi dan ni bilo opaziti nič posebnega, ponoči je tudi vso noč spala, prav spomnim se, kako sem pomislila, da imam pridnega otroka. Drugi dan pa kar ni hotela jesti in ves čas je nekaj stokala. Ko sem klicala sestre, so mi rekle, da je popila preveč plodovnice in da jo stokanje nekaj normalnega. Le ena sestra je rekla, da naj jo pokličem, v kolikor stokanje ne poneha. Tam okoli 17 ure je deklica postajala vedno bolj čudna (sicer se danes več ne spomnim točno kakšni znaki so bili, le da je bil občutek neverjetno močan, da je nekaj narobe), zato sem spet poklicala sestro in prva mi spet reče, da ni nič, na srečo pa je takoj zatem prišla tista sestra, ki je rekla, naj jo pokličem. In ta je nemudoma poklicala pediatrinjo in sreča tudi, da se je pediatrinja takoj odzvala. Ko je pogledala deklico, je tudi sama najprej rekla, da ne opazi nič posebnega, da pa bo za vsak slučaj deklico odpeljala na opazovanje. Mislim, da nekje čez 3 ure, pa me pokličejo in povejo, da ima meningitis ter sepso (mislim, da so bili levkociti prek 3000) in da ne vedo, ali bo sploh preživela noč. Zdravljenje je nato potekalo cca tri tedne, borba je bila res dan na dan. vendar se je zgodba srečno končala. Danes ima deklica 3 mesece. Sicer še vedno hodiva na vse možne preiskave vida, sluha, epileptičnih napadov, na razvojno…, vendar vsi znaki kažejo, da je z njo vse ok in da verjetno ne bo posledic. Hvala bogu.
Bi pa ob tej priliki res pohvalila celoten oddelek 3d na porodniški. sestre so bile zelo prijazne ob tem hudem dogodku, predvsem pa sem bila neverjetno pozitivno presenečena nad oddelkom na intenzivni. Res vsi – od zdravnikov do sester so pokazali ob svojem delu strokovnost in sočasno tudi sočutje do tega groznega dogodka, pripravljenost prisluhniti in pomagati.
Na intenzivni sem se sicer pogovarjala tudi z zdravniki, tudi z vami, vendar moram reči, da sem bila takrat v taki stiski, da si nisem prav nič zapomnila, kar ste mi povedali, prav tako nisem znala postavljat vprašanj. Vse, kar sem slišala je, da je punčka v redu zato pa bi sedaj izkoristila in vas povprašala. In sicer me zanima, a se lahko meningitis ali kaj drugega zaradi streptokoka ponovi ali je sedaj bakterijo prebolela in je nanjo imuna? Koliko časa obstaja nevarnost, da ji bolezen spet izbruhne? Na kaj naj bom pozorna? A se lahko zgodi, da se kljub temu, da sedaj sliši in vidi, da to naknadno izgubi? So še morda kakšne druge posledice, ki jo lahko doletijo? Ne vem, da bodo slabše učne sposobnosti, večja razdražljivost…? Zlasti pa me zanima, kako naprej z drugim otrokom. Vem, da je to redko, vendar, ko se ti enkrat to zgodi, se pač bojiš. V bolnici mi je bilo rečeno, da se je otrok okužil preko mene, moja ginekologinja pravi, da se je okužila v bolnici, ker so me tolikokrat pregledovali in da mi bi morali, ko mi je voda odtekla takoj dati antibiotike. Ker če bi se od mene okužila, ne bi imela tako visoke ocene ob rojstvu. Zdaj bi rada vedela, kaj moram narediti, da se mi zgodba ne ponovi, če se sploh kaj da. A se je možno odločiti za carski rez, če se mi bo ob testiranju pokazalo, da imam streptokok? A moram biti drugič pozorna na beljakovine v urinu – ima to kakšno povezavo? Je sploh možna tak prenos okužbe, kot to navaja moja ginekologinja?
Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem
Moja nosečnost je potekala normalno, le bakterije so bile zmeraj prisotne v urinu in v šestem mesecu sem imela tudi beljakovine, vendar je takoj naslednji mesec uredilo. Ginekologinja mi je rekla, da moram le veliko vode pit. Nekje v osmem mesecu so nam na materinski šoli svetovali, naj se damo testirat za streptokok in ko sem o tem povprašala svojo ginekologinjo, mi je odvrnila, da je to tako redko in da nima smisla. Nekaj dni pred 38 tednom, ko sem imela spet pregled, sem imela pritisk 155/90, zato se je ginekologinja odločila, da me pošlje v bolnico na pregled. Ker mi je v bolnici je tlak precej nihal vse do 150 /90, so se odločili, da mi sprožijo popadke v 38 tednu. Prvo tableto sem dobila zjutraj ob 9 uri in nato še ob 18, ker sem bila odprta samo 1 cm. Ob 22 so mi rekli, naj grem spat, ker sem odprta le 2 cm in da to niso popadki. Kljub mojemu jamranju o bolečini, je sestra vztrajala, da to niso popadki, da naj ne diham, kot da so popadki in mi je celo dala protibolečinsko svečko. Tako sem vso noč ležala v postelji misleč, da te bolečine niso popadki in da imam krče. Ob 4 zjutraj pa mi je odtekla voda in po ponovnem pregledu sem bila že odprta 8 cm. Sam porod je trajal 4 ure, rodila sem punčko z oceno 9,9.
Na hčeri prvi dan ni bilo opaziti nič posebnega, ponoči je tudi vso noč spala, prav spomnim se, kako sem pomislila, da imam pridnega otroka. Drugi dan pa kar ni hotela jesti in ves čas je nekaj stokala. Ko sem klicala sestre, so mi rekle, da je popila preveč plodovnice in da jo stokanje nekaj normalnega. Le ena sestra je rekla, da naj jo pokličem, v kolikor stokanje ne poneha. Tam okoli 17 ure je deklica postajala vedno bolj čudna (sicer se danes več ne spomnim točno kakšni znaki so bili, le da je bil občutek neverjetno močan, da je nekaj narobe), zato sem spet poklicala sestro in prva mi spet reče, da ni nič, na srečo pa je takoj zatem prišla tista sestra, ki je rekla, naj jo pokličem. In ta je nemudoma poklicala pediatrinjo in sreča tudi, da se je pediatrinja takoj odzvala. Ko je pogledala deklico, je tudi sama najprej rekla, da ne opazi nič posebnega, da pa bo za vsak slučaj deklico odpeljala na opazovanje. Mislim, da nekje čez 3 ure, pa me pokličejo in povejo, da ima meningitis ter sepso (mislim, da so bili levkociti prek 3000) in da ne vedo, ali bo sploh preživela noč. Zdravljenje je nato potekalo cca tri tedne, borba je bila res dan na dan. vendar se je zgodba srečno končala. Danes ima deklica 3 mesece. Sicer še vedno hodiva na vse možne preiskave vida, sluha, epileptičnih napadov, na razvojno…, vendar vsi znaki kažejo, da je z njo vse ok in da verjetno ne bo posledic. Hvala bogu.
Bi pa ob tej priliki res pohvalila celoten oddelek 3d na porodniški. sestre so bile zelo prijazne ob tem hudem dogodku, predvsem pa sem bila neverjetno pozitivno presenečena nad oddelkom na intenzivni. Res vsi – od zdravnikov do sester so pokazali ob svojem delu strokovnost in sočasno tudi sočutje do tega groznega dogodka, pripravljenost prisluhniti in pomagati.
Na intenzivni sem se sicer pogovarjala tudi z zdravniki, tudi z vami, vendar moram reči, da sem bila takrat v taki stiski, da si nisem prav nič zapomnila, kar ste mi povedali, prav tako nisem znala postavljat vprašanj. Vse, kar sem slišala je, da je punčka v redu zato pa bi sedaj izkoristila in vas povprašala. In sicer me zanima, a se lahko meningitis ali kaj drugega zaradi streptokoka ponovi ali je sedaj bakterijo prebolela in je nanjo imuna? Koliko časa obstaja nevarnost, da ji bolezen spet izbruhne? Na kaj naj bom pozorna? A se lahko zgodi, da se kljub temu, da sedaj sliši in vidi, da to naknadno izgubi? So še morda kakšne druge posledice, ki jo lahko doletijo? Ne vem, da bodo slabše učne sposobnosti, večja razdražljivost…? Zlasti pa me zanima, kako naprej z drugim otrokom. Vem, da je to redko, vendar, ko se ti enkrat to zgodi, se pač bojiš. V bolnici mi je bilo rečeno, da se je otrok okužil preko mene, moja ginekologinja pravi, da se je okužila v bolnici, ker so me tolikokrat pregledovali in da mi bi morali, ko mi je voda odtekla takoj dati antibiotike. Ker če bi se od mene okužila, ne bi imela tako visoke ocene ob rojstvu. Zdaj bi rada vedela, kaj moram narediti, da se mi zgodba ne ponovi, če se sploh kaj da. A se je možno odločiti za carski rez, če se mi bo ob testiranju pokazalo, da imam streptokok? A moram biti drugič pozorna na beljakovine v urinu – ima to kakšno povezavo? Je sploh možna tak prenos okužbe, kot to navaja moja ginekologinja?
Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem