Draga Katarina,
pregled z endoskopom zanesljivo ni niti prijeten niti čisto varen. Tudi zato, ker morajo majhnega otroka za tak pregled pogosto celo uspavati ali vsaj pomiriti z zdravili. Zato bi se kot mama in kot zelo "konzervativna" pediatrinja zanj ne bi odločila, če moj otrok ne bi imel hudih težav pri požiranju - kar pa pomeni, da bi imel težave tudi pri pitju, da bi hujšal, bil videti nerazpoložen, bolan ali da bi imel še druge težave, ne le s požiranjem. Če zdaj je vse, potem pa spet odklanja, gre morda za prehodno, funkcionalno motnjo - ki se jo včasih vidi tudi z endoskopijo, a ni primarna preiskava za iskanje takšne motnje.
Preiskavo se seveda da odložiti - in vas nihče nima ne pravice ne obveznosti kakor koli kregati, še posebej, če ste v dvomih. Vedno je zdravnik tisti, ki mora staršem (=zastopniku otroka) natančno pojasniti ne le, kako in kdaj se bo preiskava opravila, ampak tudi, kakšen je namen preiskave, kaj z njo otrok pridobi in kaj tvega. Obenem pa si msilim, da boste lažje poslušali, kako kregajo vas kot pa ihtenje vašega otroka med preiskavo, ki najverjetneje ne bo pokazala veliko. Vsaj ne v "terapevtskem" smislu. Če pa bi se težave nadaljevale nekaj tednov, je preiskava še kako umestna.
Najbolj pozna vašega fanfa izbrana pediatrinja - zato bo najbolje, če ji osebno razložite svoje pomisleke, strahove, dvome. V pogovoru boste dobili tako besedna sporočila, kot tudi nebesedna. Ki jih včasih zdravniki ne znamo prav skriti in preveč jasno nakažemo, kaj si mislimo o kakšni (za blago bolezensko stanje otroka) precej agresivni preiskavi.
Pozdrav,
pregled z endoskopom zanesljivo ni niti prijeten niti čisto varen. Tudi zato, ker morajo majhnega otroka za tak pregled pogosto celo uspavati ali vsaj pomiriti z zdravili. Zato bi se kot mama in kot zelo "konzervativna" pediatrinja zanj ne bi odločila, če moj otrok ne bi imel hudih težav pri požiranju - kar pa pomeni, da bi imel težave tudi pri pitju, da bi hujšal, bil videti nerazpoložen, bolan ali da bi imel še druge težave, ne le s požiranjem. Če zdaj je vse, potem pa spet odklanja, gre morda za prehodno, funkcionalno motnjo - ki se jo včasih vidi tudi z endoskopijo, a ni primarna preiskava za iskanje takšne motnje.
Preiskavo se seveda da odložiti - in vas nihče nima ne pravice ne obveznosti kakor koli kregati, še posebej, če ste v dvomih. Vedno je zdravnik tisti, ki mora staršem (=zastopniku otroka) natančno pojasniti ne le, kako in kdaj se bo preiskava opravila, ampak tudi, kakšen je namen preiskave, kaj z njo otrok pridobi in kaj tvega. Obenem pa si msilim, da boste lažje poslušali, kako kregajo vas kot pa ihtenje vašega otroka med preiskavo, ki najverjetneje ne bo pokazala veliko. Vsaj ne v "terapevtskem" smislu. Če pa bi se težave nadaljevale nekaj tednov, je preiskava še kako umestna.
Najbolj pozna vašega fanfa izbrana pediatrinja - zato bo najbolje, če ji osebno razložite svoje pomisleke, strahove, dvome. V pogovoru boste dobili tako besedna sporočila, kot tudi nebesedna. Ki jih včasih zdravniki ne znamo prav skriti in preveč jasno nakažemo, kaj si mislimo o kakšni (za blago bolezensko stanje otroka) precej agresivni preiskavi.
Pozdrav,