Spoštovana "dopisovalka",
čeprav tale forum ni ravno namenjen dajanju alternativnih nasvetov "iz lastnih izkušenj", sem vaše sporočilo vseeno pustila za branje - kot prvo zato, ker je pareza 6. možganskega živca (n. abducens, zadolžen za mišico, ki pomika zrklo navzven) prirojena razvojna motnja, ki je pogosto pridružena še kakšni drugi nevrološki težavi. In je pri njej škiljenje stalno, vedno enako, samo v eni smeri in se večinoma ne izboljšuje. Kar je velika razlika od prehodnega škiljenja dojenčkov, ki še ne "znajo" v možganski vidni skorji sestaviti sliko iz dveh očes v eno, kar se praviloma uredi do 1. leta starosti. In o tem je bilo govora v tej temi.
Drži, da se pareze večinoma ne ugotovi ob prvih pregledih - delno zato, ker novorojenčki še ne gledajo prav živahno z odprtimi očmi, kot drugo zato, ker se težava bolj opazi ob opazovanju, kako dojenček spremlja preglede. Kar se pojavi po 6. tednu starosti in je naloga pediatra, da to preveri ob pregledu ob 3. mesecu starosti.
Zadnje čase je pač moderno, da se vsako otrokovo (ali odraslo) težavo poveže s cepljenji - pa čeprav dolgoročne raziskave niso dokazale nobene povezave med cepljenji in večino "inkriminiranih" bolezni, nekateri v medijih lajnajo kar naprej (tipičen primer je avtizem). Sama sodim med zelo liberalne in permisivne pediatre, pa bi se takoj zavzela, da mora tisti, ki kakšno takšno trditev brez potrjenih dokazov izusti ali napiše v javnosti, zanjo tudi odgovarjati - tako moralno kot kazensko. Govorice so vedno nevarne - in še kako drži rek, da je laž vedno pred resnico, ki caplja za njo...
Homeopatija - zakaj ne, še zlasti, če ni povezana z opuščanjem preverjenih načinov zdravljenja in s kakšnimi stroški, ki jih zaračuna veliki zdravilec.
Srečno vsem,
čeprav tale forum ni ravno namenjen dajanju alternativnih nasvetov "iz lastnih izkušenj", sem vaše sporočilo vseeno pustila za branje - kot prvo zato, ker je pareza 6. možganskega živca (n. abducens, zadolžen za mišico, ki pomika zrklo navzven) prirojena razvojna motnja, ki je pogosto pridružena še kakšni drugi nevrološki težavi. In je pri njej škiljenje stalno, vedno enako, samo v eni smeri in se večinoma ne izboljšuje. Kar je velika razlika od prehodnega škiljenja dojenčkov, ki še ne "znajo" v možganski vidni skorji sestaviti sliko iz dveh očes v eno, kar se praviloma uredi do 1. leta starosti. In o tem je bilo govora v tej temi.
Drži, da se pareze večinoma ne ugotovi ob prvih pregledih - delno zato, ker novorojenčki še ne gledajo prav živahno z odprtimi očmi, kot drugo zato, ker se težava bolj opazi ob opazovanju, kako dojenček spremlja preglede. Kar se pojavi po 6. tednu starosti in je naloga pediatra, da to preveri ob pregledu ob 3. mesecu starosti.
Zadnje čase je pač moderno, da se vsako otrokovo (ali odraslo) težavo poveže s cepljenji - pa čeprav dolgoročne raziskave niso dokazale nobene povezave med cepljenji in večino "inkriminiranih" bolezni, nekateri v medijih lajnajo kar naprej (tipičen primer je avtizem). Sama sodim med zelo liberalne in permisivne pediatre, pa bi se takoj zavzela, da mora tisti, ki kakšno takšno trditev brez potrjenih dokazov izusti ali napiše v javnosti, zanjo tudi odgovarjati - tako moralno kot kazensko. Govorice so vedno nevarne - in še kako drži rek, da je laž vedno pred resnico, ki caplja za njo...
Homeopatija - zakaj ne, še zlasti, če ni povezana z opuščanjem preverjenih načinov zdravljenja in s kakšnimi stroški, ki jih zaračuna veliki zdravilec.
Srečno vsem,