Spoštovana,
oznaka ESBL pomeni, da je določena bakterija (najčešče gre za po Gramu negativne, črevesne bakterije) pridobila mehanizme, da razgrajuje določene antibiotike in jih zato pri okužbah ne moremo uporabiti. Do razvoja te bakterijske posebnosti je prišlo predvsem zaradi pretirane rabe antibiotikov, še zlasti v bolnišnicah. Kjer se zdravijo tudi določene skupine bolnikov, ki jih te bakterije še posebej ogrožajo - in mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki, še zlasti tisti, ki s intenzivno zdravljeni (na aparatih, s katetri, hranjeni v žilo ipd.). Občutek imam, da vaš nedonošenček ne sodi mednje in ni tako zelo bolan...
Pomembno je, da ločite med kolonizacijo (poseljenostjo z bakterijo, ki ni povezana s vnetji, boleznijo; najdemo jo v brisu površin kot so sluhovod, nosna sluznica, blato, tudi urin - ko ga jemljemo "z vrečko") in infekcijo (ko bakterija prodre v notranje organe, lahko tudi v kri). Kolonizacije z ESBL bakterijami NIKOLI ne zdravimo z antibiotiki, le okužbo - ki se kaže s kliničnimi (dihalna stiska, nizek krvni tlak, bruhanje, …) in laboratorijskimi znaki bolezni (zvečana koncentracija CRP, povečano število belih krvničk, zlasti nezrelih). Z antibiotiki namreč te bakterije povsod v telesu (zlasti v prebavilih, kjer je "rezervoar") ne uničimo, lahko le tvegamo stranske učinke antibiotikov, ki še delujejo nanje in postopen razvoj neobčutljivosti še na te rezervne antibiotike.
Z ESBL ste se lahko kolonizirali kjer koli, celo doma, saj je vse več sevov dobljenih izven bolnišnice (tim. "CA = community acquired"). Še najverjetneje pa ste jo "pridelali" v kakšni bolnišnici, tudi Pediatrična klinika ni "imuna" na njih, ogromno pozitivnih je tudi iz vzhodnega dela Slovenije (npr. Brežice, Murska Sobota). Poseli nas predvsem takrat, ko smo nedosledni pri higieni - razkuževanju rok (pri čemer ste starši boljši kot večina zdravstvenih delavcev, žal…).
V zvezi z ESBL je pri osebju v bolnišnici veliko (pretiranega) strahu - vam bakterija sploh ni nevarna, pri nedonošenčku pa je treba izvajati tim. kontaktno izolacijo: medicinske sestre (in zdravniki) morajo med neposrednim stikom nositi rokavice in zaščitni plašč, da se same ne kolonizirajo in ne "sejejo" bakterije dalje (kar je pogosto, če si premalo ali nepravilno umivajo - razkužujejo roke).
Čas, ki je potreben, da se "znebite" ESBL bakterije (torej čas, da jo izrinejo druge, manj zoprne bakterije), je praviloma daljši od 6 mesecev - zato boste vedno izvali "paniko" tudi ob ponovnih sprejemih v zdravstvene ustanove. Detetu pa zaradi tega ne bo nič hudega, da le odraste do "zrelosti", ko boste šli domov. Da bi po "zdravljenju" z antibiotiki postal ESBL negativen, pa je zelo malo verjetno.
Upam, da vam nisem odprla več vprašanj kot dala odgovorov…
Srečno,
oznaka ESBL pomeni, da je določena bakterija (najčešče gre za po Gramu negativne, črevesne bakterije) pridobila mehanizme, da razgrajuje določene antibiotike in jih zato pri okužbah ne moremo uporabiti. Do razvoja te bakterijske posebnosti je prišlo predvsem zaradi pretirane rabe antibiotikov, še zlasti v bolnišnicah. Kjer se zdravijo tudi določene skupine bolnikov, ki jih te bakterije še posebej ogrožajo - in mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki, še zlasti tisti, ki s intenzivno zdravljeni (na aparatih, s katetri, hranjeni v žilo ipd.). Občutek imam, da vaš nedonošenček ne sodi mednje in ni tako zelo bolan...
Pomembno je, da ločite med kolonizacijo (poseljenostjo z bakterijo, ki ni povezana s vnetji, boleznijo; najdemo jo v brisu površin kot so sluhovod, nosna sluznica, blato, tudi urin - ko ga jemljemo "z vrečko") in infekcijo (ko bakterija prodre v notranje organe, lahko tudi v kri). Kolonizacije z ESBL bakterijami NIKOLI ne zdravimo z antibiotiki, le okužbo - ki se kaže s kliničnimi (dihalna stiska, nizek krvni tlak, bruhanje, …) in laboratorijskimi znaki bolezni (zvečana koncentracija CRP, povečano število belih krvničk, zlasti nezrelih). Z antibiotiki namreč te bakterije povsod v telesu (zlasti v prebavilih, kjer je "rezervoar") ne uničimo, lahko le tvegamo stranske učinke antibiotikov, ki še delujejo nanje in postopen razvoj neobčutljivosti še na te rezervne antibiotike.
Z ESBL ste se lahko kolonizirali kjer koli, celo doma, saj je vse več sevov dobljenih izven bolnišnice (tim. "CA = community acquired"). Še najverjetneje pa ste jo "pridelali" v kakšni bolnišnici, tudi Pediatrična klinika ni "imuna" na njih, ogromno pozitivnih je tudi iz vzhodnega dela Slovenije (npr. Brežice, Murska Sobota). Poseli nas predvsem takrat, ko smo nedosledni pri higieni - razkuževanju rok (pri čemer ste starši boljši kot večina zdravstvenih delavcev, žal…).
V zvezi z ESBL je pri osebju v bolnišnici veliko (pretiranega) strahu - vam bakterija sploh ni nevarna, pri nedonošenčku pa je treba izvajati tim. kontaktno izolacijo: medicinske sestre (in zdravniki) morajo med neposrednim stikom nositi rokavice in zaščitni plašč, da se same ne kolonizirajo in ne "sejejo" bakterije dalje (kar je pogosto, če si premalo ali nepravilno umivajo - razkužujejo roke).
Čas, ki je potreben, da se "znebite" ESBL bakterije (torej čas, da jo izrinejo druge, manj zoprne bakterije), je praviloma daljši od 6 mesecev - zato boste vedno izvali "paniko" tudi ob ponovnih sprejemih v zdravstvene ustanove. Detetu pa zaradi tega ne bo nič hudega, da le odraste do "zrelosti", ko boste šli domov. Da bi po "zdravljenju" z antibiotiki postal ESBL negativen, pa je zelo malo verjetno.
Upam, da vam nisem odprla več vprašanj kot dala odgovorov…
Srečno,