Draga Sabina,
Tametil pediatri, ki zdravimo nedonošenčke, res pogosto predpisujemo in pri tem izkoriščamo dva njegova učinka: da poveča izločanje prolaktina (hormona, ki spodbuja nastajanje mleka) ter učinek na "višje možganske centre" (kar je nekaj podobnega kot placebo: če verjamemo, da smo dobile zdravilo, ki učinkuje na povečanje količine mleka, nam bo takoj lažje, bomo bolj sproščene, manj v stiski - in mleka bo takoj več :-) Nekatere mame nedonošenčkov postanejo prave "odvisnice od Tametila" - ker se jim količina izbrizganega mleka začne zmanjševati, čim ga prenehajo jemati, prosijo za nove in nove recepte. In ga jemljejo tedne in mesece. Sopojavi so pri njih redki (navkljub dolgemu seznamu, ki je priložen zdravilu) - v glavnem se pritožujejo zaradi suhih ust, nespečnosti, slabšega razpoloženja (kar pa je itak pogosta pritožba pri mamah zahtevnih dojenčkov). Da bi bilo daljše dajanje Tametila povezano z razvojem psihoze, je malo verjetno - pač pa je možno, da jemanje že obstoječe psihične težave poslabša.
Tametil ima zelo hiter učinek (v urah) - ki pa s prenehanjem jemanja tudi hitro "skopni". Zato običajno svetujemo, da ga začno mame jemati po shemi 2 + 1 (2 zjutraj, eno popoldne) in po nekaj dneh (ko je mleka dovolj) začno postopno nižati odmerek (1 + 1, 1 + 1/2, 1/2 + 1/2, samo 1/2…). Na ta način malo prelisičimo tudi naše za usihanje mleka občutljive "prestrašene možgane".
Čeprav sem zagovornica Tametila, se mi zdi jemanje tega zdravila za vzdrževanje laktacije za prehrano malčka po 1. letu nepotrebno - prednosti materinega mleka so manjše kot pa možni neprijetni učinki. Po 1. letu je dojenje bolj za vzdrževanje čustvene vezi med mamo in otrokom, za "crkljanje" in nima več tolikšne prehranske ali obrambne funkcije. Če mleko je in se dete doji npr. 2x dnevno (zjutraj, pred odhodom v službo in zvečer, pred spanjem), je to odlično - da bi se pa obremenjevala s količino mleka, izbrizgavala na vse možne načine, jemala Tametil, se mi zdi povsem nepotrebno in nekoristno. V naših razmerah (kjer je hrana kakovostna in raznolika in nas razne eksotične bolezni - vključno z ebolo - strašijo s TV ekrana in ne v dejanskem življenju) dojenje po 1. letiu tudi ni dejavnik, ki bi izboljšal zdravje malčkov. Še posebej to velja za izbrizgano materino mleko, ki je v primerjavi s svežim mlekom "iz dojke" osiromašeno večine obrambnih snovi in maščob (te ostanejo na steni stekleničke - in dobimo "posneto" mleko).
Poskusite torej malčku pripraviti okusne obroke goste hrane (zanesljivo mu bo kakšna teknila, še zlasti tista, ki jo skuhate možu .-)), še kdaj poskusite z dojenjem (vsak mL iz dojke je boljši kot tisti iz stekleničke) in se čim manj obremenjujte. S tem, da ste uspeli zadržati mleko do sedaj, ste naredili več kot dovolj za zdravje vašega malčka. Sedaj bo bolj pomembna kot vaše mleko higiena rok - s "umazanimi" rokami prenesemo na otroka večino okužb, pri katerih je način prehrane manj pomemben…
Srečno,
Tametil pediatri, ki zdravimo nedonošenčke, res pogosto predpisujemo in pri tem izkoriščamo dva njegova učinka: da poveča izločanje prolaktina (hormona, ki spodbuja nastajanje mleka) ter učinek na "višje možganske centre" (kar je nekaj podobnega kot placebo: če verjamemo, da smo dobile zdravilo, ki učinkuje na povečanje količine mleka, nam bo takoj lažje, bomo bolj sproščene, manj v stiski - in mleka bo takoj več :-) Nekatere mame nedonošenčkov postanejo prave "odvisnice od Tametila" - ker se jim količina izbrizganega mleka začne zmanjševati, čim ga prenehajo jemati, prosijo za nove in nove recepte. In ga jemljejo tedne in mesece. Sopojavi so pri njih redki (navkljub dolgemu seznamu, ki je priložen zdravilu) - v glavnem se pritožujejo zaradi suhih ust, nespečnosti, slabšega razpoloženja (kar pa je itak pogosta pritožba pri mamah zahtevnih dojenčkov). Da bi bilo daljše dajanje Tametila povezano z razvojem psihoze, je malo verjetno - pač pa je možno, da jemanje že obstoječe psihične težave poslabša.
Tametil ima zelo hiter učinek (v urah) - ki pa s prenehanjem jemanja tudi hitro "skopni". Zato običajno svetujemo, da ga začno mame jemati po shemi 2 + 1 (2 zjutraj, eno popoldne) in po nekaj dneh (ko je mleka dovolj) začno postopno nižati odmerek (1 + 1, 1 + 1/2, 1/2 + 1/2, samo 1/2…). Na ta način malo prelisičimo tudi naše za usihanje mleka občutljive "prestrašene možgane".
Čeprav sem zagovornica Tametila, se mi zdi jemanje tega zdravila za vzdrževanje laktacije za prehrano malčka po 1. letu nepotrebno - prednosti materinega mleka so manjše kot pa možni neprijetni učinki. Po 1. letu je dojenje bolj za vzdrževanje čustvene vezi med mamo in otrokom, za "crkljanje" in nima več tolikšne prehranske ali obrambne funkcije. Če mleko je in se dete doji npr. 2x dnevno (zjutraj, pred odhodom v službo in zvečer, pred spanjem), je to odlično - da bi se pa obremenjevala s količino mleka, izbrizgavala na vse možne načine, jemala Tametil, se mi zdi povsem nepotrebno in nekoristno. V naših razmerah (kjer je hrana kakovostna in raznolika in nas razne eksotične bolezni - vključno z ebolo - strašijo s TV ekrana in ne v dejanskem življenju) dojenje po 1. letiu tudi ni dejavnik, ki bi izboljšal zdravje malčkov. Še posebej to velja za izbrizgano materino mleko, ki je v primerjavi s svežim mlekom "iz dojke" osiromašeno večine obrambnih snovi in maščob (te ostanejo na steni stekleničke - in dobimo "posneto" mleko).
Poskusite torej malčku pripraviti okusne obroke goste hrane (zanesljivo mu bo kakšna teknila, še zlasti tista, ki jo skuhate možu .-)), še kdaj poskusite z dojenjem (vsak mL iz dojke je boljši kot tisti iz stekleničke) in se čim manj obremenjujte. S tem, da ste uspeli zadržati mleko do sedaj, ste naredili več kot dovolj za zdravje vašega malčka. Sedaj bo bolj pomembna kot vaše mleko higiena rok - s "umazanimi" rokami prenesemo na otroka večino okužb, pri katerih je način prehrane manj pomemben…
Srečno,