Spoštovana,
moje mnenje je, da je dojenje bolj "umetnost" kot "znanost". Kar v praksi pomeni, da vam lahko dam kakšen strokovni nasvet, ki bo morda celo uporaben, bistveno več pa štejejo izkušnje in veščine. Na tem področju so koristni nasveti svetovalk za dojenje, ki imajo v okviru MedOverNeta tudi svoj forum.
Iz izkušenj mam, ki so pri nas imele dvojčke in so imele podobne težave, kot jih vi navajate, pa lahko zatrdim, da je prehod iz izbrizgavanja mleka na dojenje možen kadar koli, a je seveda naporen in neuspešen vsaj v polovici poskusov. Vseeno se mnoge mame lahko pohvalijo, da so uspele zadržati mleko tudi do 1. leta. Veliko je pri tem v glavi: če je mamo strah, da bo izgubila mleko, ga je že naslednji dan manj. In če verjame, da mleko bo, praviloma tudi je :-)
Pri zadržanju mlečnosti (laktacije) je pomembna predvsem količina popite tekočine - vsaj 2-3 litre na dan, raje več. Drug pomemben dejavnik je počitek - preutrujenim mamam vedno primanjkuje mleka. Kot zadnja možnost pride v poštev še spodbujanje tvorbe mleka na kemični način, z zdravili - gre za Tametil, ki je namenjen lajšanju težav zaradi "morske bolezni" oz. slabosti med vožnjo, stranski učinek zdravila je povečano izločanje hormona, ki spodbuja nastanek mleka - prolaktina.
Glede na vaš opis dojenja bi bilo dobro preveriti, ali se dojenčka res pravilno prisesata - kadar imata jeziček pritisnjen na nebo, imate vi sicer občutek, da vlečeta, a ne bo priteklo dovolj mleka.
Glede na njuno starost in dejstvo, da ste z velikim naporom uspeli zadržati mleko za večino njune prehrane, pa ne bo nobena tragedija, če malo zadihate in se manj obremenjujete z mililitri, urami, strojčki za črpanje, stekleničkami… Res ste se izjemno trudili - in če vam bo mleko vse bolj presihalo, vsaj občutka, da niste naredili vsega, ne smete imeti. Bosta pač hranjeni z nadomestki, ki tudi niso tako slabi, kot jih nekateri prikazujejo (so pa nedvomno bistveno manj prijazni družinskemu proračunu kot dojenje). In sproščenost zna imeti pozitiven učinek tudi na polnost dojk.
Z literaturo s področja nedonošenčkov je bolj slabo. Pred desetimi leti je bil s strani našega Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom izdan priročnik Vaš nedonošenček, a je pošel - prenovljena izdaja naj bi bila na voljo najkasneje v decembru.
Srečno,
moje mnenje je, da je dojenje bolj "umetnost" kot "znanost". Kar v praksi pomeni, da vam lahko dam kakšen strokovni nasvet, ki bo morda celo uporaben, bistveno več pa štejejo izkušnje in veščine. Na tem področju so koristni nasveti svetovalk za dojenje, ki imajo v okviru MedOverNeta tudi svoj forum.
Iz izkušenj mam, ki so pri nas imele dvojčke in so imele podobne težave, kot jih vi navajate, pa lahko zatrdim, da je prehod iz izbrizgavanja mleka na dojenje možen kadar koli, a je seveda naporen in neuspešen vsaj v polovici poskusov. Vseeno se mnoge mame lahko pohvalijo, da so uspele zadržati mleko tudi do 1. leta. Veliko je pri tem v glavi: če je mamo strah, da bo izgubila mleko, ga je že naslednji dan manj. In če verjame, da mleko bo, praviloma tudi je :-)
Pri zadržanju mlečnosti (laktacije) je pomembna predvsem količina popite tekočine - vsaj 2-3 litre na dan, raje več. Drug pomemben dejavnik je počitek - preutrujenim mamam vedno primanjkuje mleka. Kot zadnja možnost pride v poštev še spodbujanje tvorbe mleka na kemični način, z zdravili - gre za Tametil, ki je namenjen lajšanju težav zaradi "morske bolezni" oz. slabosti med vožnjo, stranski učinek zdravila je povečano izločanje hormona, ki spodbuja nastanek mleka - prolaktina.
Glede na vaš opis dojenja bi bilo dobro preveriti, ali se dojenčka res pravilno prisesata - kadar imata jeziček pritisnjen na nebo, imate vi sicer občutek, da vlečeta, a ne bo priteklo dovolj mleka.
Glede na njuno starost in dejstvo, da ste z velikim naporom uspeli zadržati mleko za večino njune prehrane, pa ne bo nobena tragedija, če malo zadihate in se manj obremenjujete z mililitri, urami, strojčki za črpanje, stekleničkami… Res ste se izjemno trudili - in če vam bo mleko vse bolj presihalo, vsaj občutka, da niste naredili vsega, ne smete imeti. Bosta pač hranjeni z nadomestki, ki tudi niso tako slabi, kot jih nekateri prikazujejo (so pa nedvomno bistveno manj prijazni družinskemu proračunu kot dojenje). In sproščenost zna imeti pozitiven učinek tudi na polnost dojk.
Z literaturo s področja nedonošenčkov je bolj slabo. Pred desetimi leti je bil s strani našega Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom izdan priročnik Vaš nedonošenček, a je pošel - prenovljena izdaja naj bi bila na voljo najkasneje v decembru.
Srečno,