Spoštovana Ana
nič neobičajnega ni, da tritedenski dojenček že skuša držati glavo pokonci. Če se ob tem ne izteza in ga "ne vleče nazaj v kifelc" tudi ob legi na hrbtu, nimate nobenega razloga za skrb. In je podpiranje glave (s katerim le še spodbudite, da potiska glavo navzad, proti vaši roki) povsem nepotrebno.
Z urahusom veliko lastnih izkušenj nimam, saj se s to težavo praviloma srečujejo bolj "odrasli" pediatri, ne neonatologi. Se pa strinjam z navodili glede čakanja - tudi zato, ker UZ diagnoza nikoli ni 100%-na in je čisto možno, da popek rosi iz kakšnega drugega (še bolj minljivega in nezaskrbljujočega) razloga.
Žal moje izkušnje kažejo, da je ob pravem odprtem urahusu (ki je prirojena napaka sečil) operacija bolj pravilo kot izjema. Ki pa je kratka, v primerjavi z večino drugih operativnih posegov malo nevarna in pomeni dokončno rešitev problema.
Imate pa prav, čudežne palčke za hitro in s posegi nepovezano zapiranje (še) ni.
Pozdrav,
nič neobičajnega ni, da tritedenski dojenček že skuša držati glavo pokonci. Če se ob tem ne izteza in ga "ne vleče nazaj v kifelc" tudi ob legi na hrbtu, nimate nobenega razloga za skrb. In je podpiranje glave (s katerim le še spodbudite, da potiska glavo navzad, proti vaši roki) povsem nepotrebno.
Z urahusom veliko lastnih izkušenj nimam, saj se s to težavo praviloma srečujejo bolj "odrasli" pediatri, ne neonatologi. Se pa strinjam z navodili glede čakanja - tudi zato, ker UZ diagnoza nikoli ni 100%-na in je čisto možno, da popek rosi iz kakšnega drugega (še bolj minljivega in nezaskrbljujočega) razloga.
Žal moje izkušnje kažejo, da je ob pravem odprtem urahusu (ki je prirojena napaka sečil) operacija bolj pravilo kot izjema. Ki pa je kratka, v primerjavi z večino drugih operativnih posegov malo nevarna in pomeni dokončno rešitev problema.
Imate pa prav, čudežne palčke za hitro in s posegi nepovezano zapiranje (še) ni.
Pozdrav,