Rok-1 je napisal/a: ↑
The same je napisal/a: ↑
Hvala ti za tole. Šele težke izkušnje nas oblikujejo in nam razširijo obzorja. V bistvu se šele sedaj dobro zavedam, kaj je v življenju res pomembno in kaj vse ni vredno sekiranja in živciranja. Želim si le dovolj časa in stabilnega zdravja, vsaj dokler otrok ne odraste. Nekateri ste pravi borci, moj poklon.
Tole kar zate velja, veš; če imaš diagnozo, vem s čim živiš in se boriš vsak dan. Tako da - moj poklon tebi.
Pa še mini pripomba - ko imaš jasen cilj pred seboj (zdravje) in trmasto nepopuščanje na poti proti izboljšanju, to lahko (in upam da tebi je) zmanjša stres (zaradi dilem), kar lahko vodi k boljšim rezultatom. Naj ti gre v to smer!
Hvala, delam na tem. Mi kdaj spodrsne, ampak, komu pa ne? Sicer je pa diagnoza le kos papirja ;) Nekako zavračam, da bom le del statistike. Predvsem pa šele sedaj verjamem, da ima psiha precej močno vlogo pri obolevanju in zdravljenju. Spremeniš prehranske navade, življenjski slog, razmišljanje pa malo težje :)
Hvala ti za vzpodbudo in dobre želje!