Pa še beseda ali dve o družinskem podjetju, ki gre nekaterim tako zelo v nos:
Kot prvo, ne pozabite, da je opisana življenska zgodba sila poentavljem povzetek neprimerno bolj kompleksnega življenja, polnega takžnih in drugačnih sprememb.
Pod drugo pa bom za lažji spanec kritikom zaupal, naj si to družinsko podjetje predstavljajo malo drugače, kot kaže, da si ga. Do mojega 15 leta smo delali izključno razna najbolj umazana in težaška priložnostna dela. Torej, delal sem tisto, kar večina odraslih ni želela. Npr, praznenje gnojnih greznic. Danes bi za kaj takega starše zaprli. Takrat pa so bili eni drugi časi. In, mimogrede, to je bilo poleg glamuroznih služb čistilke in proizvodnega delavca. Pravi kapitalisti, a ne?
Za konec pa bi se vseeno lahko zavedali, da še takšno blagostanje staršev ni nikakršna garancija, da otrok ne bo živel v vsestranskem pomanjkanju, podhranjen in redno zlorabljan. Nenazanje je dovolj že to, da mu starši nič ne dajo. Kaj pa lahko kot otrok ukreneš??
Celo obratno je. Otrok katerega starši nekaj imajo, pa mu ne dajo, le se toliko bolj nastrada. Sam sem na ta racun polovico prvega letnika študija preživel kot cimer ostarelega mestnega cestarja na periferiji MB, v 2x2m drvarnici brez ogrevanja. In tako celo zimo. Samo to so že podrobnost, ki se mi jih prej ni zdelo vredno pisati.
Morda pa je nauk cele zgodbe nekaj čisto drugega. Recimo ta, da še tak poden od staršev lahko sproducira relativno uspešnega človeke. In obratno.
Kot prvo, ne pozabite, da je opisana življenska zgodba sila poentavljem povzetek neprimerno bolj kompleksnega življenja, polnega takžnih in drugačnih sprememb.
Pod drugo pa bom za lažji spanec kritikom zaupal, naj si to družinsko podjetje predstavljajo malo drugače, kot kaže, da si ga. Do mojega 15 leta smo delali izključno razna najbolj umazana in težaška priložnostna dela. Torej, delal sem tisto, kar večina odraslih ni želela. Npr, praznenje gnojnih greznic. Danes bi za kaj takega starše zaprli. Takrat pa so bili eni drugi časi. In, mimogrede, to je bilo poleg glamuroznih služb čistilke in proizvodnega delavca. Pravi kapitalisti, a ne?
Za konec pa bi se vseeno lahko zavedali, da še takšno blagostanje staršev ni nikakršna garancija, da otrok ne bo živel v vsestranskem pomanjkanju, podhranjen in redno zlorabljan. Nenazanje je dovolj že to, da mu starši nič ne dajo. Kaj pa lahko kot otrok ukreneš??
Celo obratno je. Otrok katerega starši nekaj imajo, pa mu ne dajo, le se toliko bolj nastrada. Sam sem na ta racun polovico prvega letnika študija preživel kot cimer ostarelega mestnega cestarja na periferiji MB, v 2x2m drvarnici brez ogrevanja. In tako celo zimo. Samo to so že podrobnost, ki se mi jih prej ni zdelo vredno pisati.
Morda pa je nauk cele zgodbe nekaj čisto drugega. Recimo ta, da še tak poden od staršev lahko sproducira relativno uspešnega človeke. In obratno.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 15 Okt 2016 00:09