Ob branju vašega pisanja me prav ob nobeni besedi ne stisne zaskrbljenost - vse kar opisujete, je lahko tudi normalna variacija njenega razvoja. Še zlasti me v to prepriča dejstvo, da ste na fizioterapijo naročeni 1x mesečno - če bi bilo kaj sumljivega ali zloveščega, bi bili tam 2x tedensko, dobivali bi že napotnice za mnoge specialiste, najmanj za nevrologa…
Kaj lahko naredite za otroka? Da čim manj iščete strahove, da uživate v njenih dosežkih (sedaj bo vsak dan kaj novega) in da jih tudi "ovekovečite" - s fotografijo, snemanjem čebljanja, zapisovanjem dosežkov. Ni lepšega, kot ob koncu leta gledati posnetke njihovih dosežkov. Tudi, ko bo čez 15 let s prijateljicami na zabavi, vi pa (vsa zaskrbljena) sama doma :-)
Srečno,
Kaj lahko naredite za otroka? Da čim manj iščete strahove, da uživate v njenih dosežkih (sedaj bo vsak dan kaj novega) in da jih tudi "ovekovečite" - s fotografijo, snemanjem čebljanja, zapisovanjem dosežkov. Ni lepšega, kot ob koncu leta gledati posnetke njihovih dosežkov. Tudi, ko bo čez 15 let s prijateljicami na zabavi, vi pa (vsa zaskrbljena) sama doma :-)
Srečno,